sobota, 4. junij 2011

Prvi prdec: bo smrdel ali ne bo srdel oz. zakaj bi sploh smrdel?

Tako. Prdnil sem tu in zdaj. Prdnil sem na tem mestu iz mojih prstov. Ne vem ali je kriv sredinec ali mezinec, vendar ni pomembno. Pomemben je vaš odziv in vaša obrazna mimika, ko ga zavohate. Upam, da stari rek "kdor ga spoha, ga tud zvoha" ne bo držal v tem primeru. Kot vsak zakompleksan priljepljenec na tem okroglem magnetu imenovanem Zemlja, se sprašujem zakaj sploh berete to. Verjetno obstaja kar nekaj teorij. Ko pomislim, se zavem treh in še ene:

1. Prdim zato, da bo prdec zavohan in zaslišan. Tako postanem močan in samozavesten prdač in vesel, da prdim.

2. Prdim zato, da prdec preglasi in presmrdi dosedanje prdce.

3. Prdim zato, da zasmrdim polje, kjer diši, pa bi moralo smrdeti.

4. Prdim, ker me napenja.

Vse tri so možne in četrta tudi. Posatajam sam sebi nadležen s to obupno metaforiko (da spet teta metaforika, za tiste, ki vas teta metaforika zmerja za neumne. Teta ima prav. Tudi mene jebe v glavo). Vsem petim ljudem, ki ste po nesreči zašli na to stran in niste zavohali mojega prdca, želim veliko sreče prihodnjič in lep dan naprej v vesolju.

Ni komentarjev:

Objavite komentar